torek, 25. avgust 2015

Pohod v Zmajove dežele (in čega se probejte tam izognat)

U kup zbrala in na papir vrgla Chebulo Vaninja


Ko sem tega leta po zemli vandrala in dostkrat o zmajih slišala sm se za te zadeve kr zainteresirala. Pa sm tak slišla, da se tele vitezi od Srebrnga ščita paše eni drugi na pot u zmajove dežele spraulajo.
Tak mi ni tešk se mal skrit pa posluhnat pa se hiter človk govoric nabere, da zve kok se bojo čez neke hoste spraul do nekega magičnga prehoda, ko se sam ko se zmaji zbudijo ofne.
Tak da sm uzela par frišnih čebul si jih u mauho zatlačla zram glavnih potovalnih potrebšn in še prau ceit skoz prehod skočla.

Ludje moji vi men nebote verjel kak se velik naroda zbere da zmaje počastijo. Kmečke raje je res dost mal ko majo na poljih dela  dost, je pa vsega druzga dost pršlo. Ko sm tko mal se okol sprehodla sm vidla, da so pršl vitezi in njih oprode pa tud pirati pa najemniki pa lovci pa kdo bi vedo kakih poklicov še vse je naroda blo. Pa vilinskih špicuhlov je blo dost tud takih čist črnih, ko se jih pr nas ne vid, tud polovnjakov je neki blo videt, pa škrati so svoje brade ispod gor prvlekl. Pa so se tud druge vrste sprehajale med narodom pa me lahk kokla brcne ko ne vem kake sorte so bli.

Pa tud orki so se prkolovratl in ne morš verjet da je teh vragov blo različnih baru od črnih sivih rjavih celo zelenih ,pa neke mejše majo sabo ko jim goblini rečejo, pa tud niso bli usi orki hudobn, so eni kr med drugim narodom žvel. Tud je pa treba povedat, da tačrn so se bol za sebe držal na enem hribu pa so si visok zid postaul pa dost našpičenih kolov zabil da neb kdo bliz hodo in se je od tam skoz dretje čul pa cele noči  je ogn goro. Ka pa se je not za ograjo dogajal pa nism upala it pogledat.

Taktud nism upala it pogledat ka se kuha za vratim ko je blo gor velik jeznih znakov pa kože od člveških ksihtov so ble na podboje nabite. So rekl da tam žvijo uni ko Kaos častijo pa, da od tam nikol nč doberga ne more pridet.

Si je pa  ves  narod pol postavo bivališča okol tega mesta ko se kliče Aldradach, al neki tazga, pa so trgovci iz vseh zeml prodajal not robo blo je vsega sploh raj ne bom naštevala...
Je pa blo tak da ko sm js ven z mesta pršla pa sm mal bolš pogledla, da so si tud drug hit zgradil zide pa svoje zastave dvignal pa sm prec pogruntala da tu neki ni tak ko sm js misla. Ko js sm skoz študirala da bojo vsi pršl pozdravt zmaje pa pit pa se radostit pa sm vidla da so si u resnici pršl moč kazat pa se usak za svojga zmaja toučit.
Pa se je ze mal tud tema delala pa morm prznat, da sm jo kr hit nazaj ucvrla tm ko so tile belesijski ščitniki si kamp postaul u kampu ko je meu zeleno zastavo pa pa gor je biu drevo narisan. Pa sm pomoj glih prav pršla, ko se je tam na polju že ču nek kraval ko se mejhne skupine začele med sabo toučt.

Pol sm js bla bol tam pr ojgnu ceu cajt ko dauč res nism mogla hodit, ko bi me lahk zapazl pa u tej zmedi bi jih lahk še ki po piskru dobla. Sm pa od pogovorov zvedla par zanimivih zadev, sploh ka sej naj neb delal ,pa jih bom kuj zle tle vam na papir dala.

Princese sz brado ni nujn da so princese....(tud če je brada fajn mehka pa princesa zlo lepo pleše)
Škrati u svoje Bum palce dajo neki ko se mu reče Tehnologija.
Nikol ne od trgoucou ko sabo netopirje nosjo kupvat sladkarij pa gob.
Če ste ze tolk butast da ste to nardil pa gobe tud pojedl je najbolš it takoj spat.....
Ne stavt na miši če pa bote staul na miši pa vedet morte da grejo na sir.
Če ste na miših bakrence zgubl pojamrite u gostilni da vam da vsaj mal popusta lastnik.
Če si bote u gostilni roke lamal morte tole vedet:
      pru uprašite kok se to dela ne pa nekomu 5 minut roke pr mir drzat pa pol uprašat ka nardit...
      ne si z velikanim rok lamat....
      ne si z čudnim mašinim rok lamat.....
      pa tud zs škatom pa orkom si jih je bolš ne lamat
Krvauga orka lahk za prjatla dobiš če mu daš za pit predn pomisl da bi se za tabo zapodiu.
Če narodu stole delaš lahk od tega dober žviš, pa tud če jim po bitki oklep poprauš al pa jim kako mošno prodaš....
Kaosu ne zaupat... sploh pa ne pstit, da u njih kamp te odvlečejo...
Če u gostiln nasprotnka srečaš pa se skup fajn zapijeta se zmen da ko se na bojišču vidta da bota vsak po svoj šla.


Ja tak sm js pol bol pr ojgnu se drzala pa tele zgodbe poslušala pa svoj del delala dokler ni naenkra bil vik in krik in prau grozn je donel in odmeval. Pa sm mal pogledla okol na hit pa sm vidla, da se je ves narod na kup zbrau pa so mel govore, pa so se drl, pa sm na hit ven pošpegala pa sm vidla, da so od drugih taborov vojske se tud ukup zbrale in da se vse to na bojišču zbira pa tud bojne mašine so skup vlačl.
Tedi sm si rekla, draga moja tole pa ni hec vec. Pa sm kuj začela pakirat predn bi mi kej po nesreč u  murko prletel.

Sej zdej mi je kr zau da sm tak hit šla ko ziher se je po tak vlki bitki rajal pa pil do jutra. Pa sej koker sm čula pravt je vsak let.

Drachenfest 2015

Pohod v Zmajove dežele (in čega se probejte tam izognat)


U kup zbrala in na papir vrgla Chebulo Vaninja


Ko sem tega leta po zemli vandrala in dostkrat o zmajih slišala sm se za te zadeve kr zainteresirala. Pa sm tak slišla, da se tele vitezi od Srebrnga ščita paše eni drugi na pot u zmajove dežele spraulajo.
Tak mi ni tešk se mal skrit pa posluhnat pa se hiter človk govoric nabere, da zve kok se bojo čez neke hoste spraul do nekega magičnga prehoda, ko se sam ko se zmaji zbudijo ofne.
Tak da sm uzela par frišnih čebul si jih u mauho zatlačla zram glavnih potovalnih potrebšn in še prau ceit skoz prehod skočla.

Ludje moji vi men nebote verjel kak se velik naroda zbere da zmaje počastijo. Kmečke raje je res dost mal ko majo na poljih dela  dost, je pa vsega druzga dost pršlo. Ko sm tko mal se okol sprehodla sm vidla, da so pršl vitezi in njih oprode pa tud pirati pa najemniki pa lovci pa kdo bi vedo kakih poklicov še vse je naroda blo. Pa vilinskih špicuhlov je blo dost tud takih čist črnih, ko se jih pr nas ne vid, tud polovnjakov je neki blo videt, pa škrati so svoje brade ispod gor prvlekl. Pa so se tud druge vrste sprehajale med narodom pa me lahk kokla brcne ko ne vem kake sorte so bli.

Pa tud orki so se prkolovratl in ne morš verjet da je teh vragov blo različnih baru od črnih sivih rjavih celo zelenih ,pa neke mejše majo sabo ko jim goblini rečejo, pa tud niso bli usi orki hudobn, so eni kr med drugim narodom žvel. Tud je pa treba povedat, da tačrn so se bol za sebe držal na enem hribu pa so si visok zid postaul pa dost našpičenih kolov zabil da neb kdo bliz hodo in se je od tam skoz dretje čul pa cele noči  je ogn goro. Ka pa se je not za ograjo dogajal pa nism upala it pogledat.

Taktud nism upala it pogledat ka se kuha za vratim ko je blo gor velik jeznih znakov pa kože od člveških ksihtov so ble na podboje nabite. So rekl da tam žvijo uni ko Kaos častijo pa, da od tam nikol nč doberga ne more pridet.

Si je pa  ves  narod pol postavo bivališča okol tega mesta ko se kliče Aldradach, al neki tazga, pa so trgovci iz vseh zeml prodajal not robo blo je vsega sploh raj ne bom naštevala...
Je pa blo tak da ko sm js ven z mesta pršla pa sm mal bolš pogledla, da so si tud drug hit zgradil zide pa svoje zastave dvignal pa sm prec pogruntala da tu neki ni tak ko sm js misla. Ko js sm skoz študirala da bojo vsi pršl pozdravt zmaje pa pit pa se radostit pa sm vidla da so si u resnici pršl moč kazat pa se usak za svojga zmaja toučit.
Pa se je ze mal tud tema delala pa morm prznat, da sm jo kr hit nazaj ucvrla tm ko so tile belesijski ščitniki si kamp postaul u kampu ko je meu zeleno zastavo pa pa gor je biu drevo narisan. Pa sm pomoj glih prav pršla, ko se je tam na polju že ču nek kraval ko se mejhne skupine začele med sabo toučt.

Pol sm js bla bol tam pr ojgnu ceu cajt ko dauč res nism mogla hodit, ko bi me lahk zapazl pa u tej zmedi bi jih lahk še ki po piskru dobla. Sm pa od pogovorov zvedla par zanimivih zadev, sploh ka sej naj neb delal ,pa jih bom kuj zle tle vam na papir dala.

Princese sz brado ni nujn da so princese....(tud če je brada fajn mehka pa princesa zlo lepo pleše)
Škrati u svoje Bum palce dajo neki ko se mu reče Tehnologija.
Nikol ne od trgoucou ko sabo netopirje nosjo kupvat sladkarij pa gob.
Če ste ze tolk butast da ste to nardil pa gobe tud pojedl je najbolš it takoj spat.....
Ne stavt na miši če pa bote staul na miši pa vedet morte da grejo na sir.
Če ste na miših bakrence zgubl pojamrite u gostilni da vam da vsaj mal popusta lastnik.
Če si bote u gostilni roke lamal morte tole vedet:
      pru uprašite kok se to dela ne pa nekomu 5 minut roke pr mir drzat pa pol uprašat ka nardit...
      ne si z velikanim rok lamat....
      ne si z čudnim mašinim rok lamat.....
      pa tud zs škatom pa orkom si jih je bolš ne lamat
Krvauga orka lahk za prjatla dobiš če mu daš za pit predn pomisl da bi se za tabo zapodiu.
Če narodu stole delaš lahk od tega dober žviš, pa tud če jim po bitki oklep poprauš al pa jim kako mošno prodaš....
Kaosu ne zaupat... sploh pa ne pstit, da u njih kamp te odvlečejo...
Če u gostiln nasprotnka srečaš pa se skup fajn zapijeta se zmen da ko se na bojišču vidta da bota vsak po svoj šla.


Ja tak sm js pol bol pr ojgnu se drzala pa tele zgodbe poslušala pa svoj del delala dokler ni naenkra bil vik in krik in prau grozn je donel in odmeval. Pa sm mal pogledla okol na hit pa sm vidla, da se je ves narod na kup zbrau pa so mel govore, pa so se drl, pa sm na hit ven pošpegala pa sm vidla, da so od drugih taborov vojske se tud ukup zbrale in da se vse to na bojišču zbira pa tud bojne mašine so skup vlačl.
Tedi sm si rekla, draga moja tole pa ni hec vec. Pa sm kuj začela pakirat predn bi mi kej po nesreč u  murko prletel.

Sej zdej mi je kr zau da sm tak hit šla ko ziher se je po tak vlki bitki rajal pa pil do jutra. Pa sej koker sm čula pravt je vsak let.