Denar in menjalna sredstva v Belesiji

V Belesiji so glavna denarna valuta zlatniki, srebrniki in bakrenci, a je kljub temu še vedno prisotna blagovna menjava, sploh med ljudstvi pri barbarih in grdinih.

NOVCI

Osnovo za večino prebivalstva predstavlja srebrnik, ki je poleg bakrencev, najpogostejša valuta. Zlatnik je vreden 12 srebrnikov in za preprosto prebivalstvo predstavlja nekaj izredno dragocenega, saj si ga ne lastijo prav pogosto. Bakrenec ima vrednost 1/12 srebrnika.

Vse odkar je kraljestvo razpadlo je v obtoku precej več različnega denarja, kajti vsaka grofija in kraljestva drugih ljudstev, kujejo svoj denar. Četudi različni po velikosti in teži, je praviloma vrednost vseh enaka, a obstajajo trgovci, ki bodo želeli sprejeti le kovance iz določenega področja dežele.

BLAGOVNA MENJAVA

Blagovna menjava poteka med dvema ali več zainteresiranimi prodajalci/kupci, ki individualno ocenijo vrednost izdelka, ki ga želijo kupiti, in v zameno ponudijo predmet v svoji lasti, za katerega menijo, da je enake ali večje vrednosti. Če se prodajalcu predmet, ki ga kupec ponuja v zameno, zdi primeren, je kupčija ponavadi uspešna.

Pomembno je vedeti, da je nekaj, kar je za nekoga smet, za koga drugega lahko dragocenost in obratno. Tudi denar, torej kovanci in dragi kamni, pravi ali ponarejeni, so za nekoga, ki jih ne pozna dobri, lahko ničvredni, medtem ko bo kdo drug v zameno za njih zahteval dvojno količino blaga.

OSTALE VALUTE

Obstajajo tudi druge valute, ki sicer bolj spadajo pod blagovno menjavo kakor samo valuto, saj nimajo dogovorjene vrednosti.

Dragi kamni različnih oblik, velikosti in barv so za nekoga lahko vredni velikozlatnikov, nekdo pa jih bo zavrnil kot plačilno sredstvo, saj ne bo želel trgovati z njimi. Zlati ali srebrni pesek je bolj sprejemljivo plačilno sredstvo, a tudi tu lahko najdemo koga, ki te "valute" ne bo želel sprejeti.

PONAREDKI

Kot povsod tudi v Belesiji obstajajo ponaredki, s katerimi želijo nepridipravi pridobiti korist. Največkrat so to premajhni, prelahko ali preveliki kovanci, izdelani iz drugih materialov ali pa vsebujejo veliko primesi manj vrednih kovin.

Toda pozor! V staro kraljestvo prihajajo tudi popotniki iz drugih dežel, ki s sabo prinašajo svoje denarne valute. Ob trgovcev samih pa je odvisno ali jih prepoznajo in sprejmejo ali ne.

Voda, pijača in steklenice

Mnogo LARPov poteka poleti in ob taki vročini je potrebno veliko piti, tudi med larpanjem. Zato imate spodaj nekaj idej za vaše IT steklenice/čutare in izdelavo preprostih "prekrival", ki skrijejo navadne, moderne steklenice.

Ker pa že ravno govorimo o pitju, je zraven še nekaj lepih primerov stekleničk za napoje.

Že preproste steklenice s plutovinastimi zamaški so odlične za LARP.

Prekrivala lahko izdelate iz usnja.

Prehrana v LARPu

Pri LARPu želimo biti kar se da pristni, torej fantazijsko srednjeveški LARP pomeni srednjeveško kuhinjo.

Že zaradi počasnega transporta in slabih načinov konzerviranja hrane (sušeno, soljeno, prekajeno ali kisano) je večina prebivalstva jedla lokalno, vrtnine, sadje, meso, mlečne izdelke in ribe. Hrana se je hitro kvarila in pogosto so uporabljali močne začimbe, predvsem zato, da so popravili barvo in okus slabega mesa.

Sloj, kateremu je oseba pripadala, je vplival na njegovo prehrano. Bogatejši so imeli raznovrstne jedilnike z več mesa in začimbami, mehke sire, paštete, slajen kruh, ocvirke ... Nižji sloji pa so jedli predvsem žitne kaše, črn, ržen ali ajdov kruh, zelenjavo z vrta in redko meso. Razbojniki, najemniki, potujoči trgovci in ostali popotniki so vedno lahko uplenili kakšno žival, a ker ga niso mogli konzervirati, je bilo sveže meso je dobro le nekaj dni, potem pa se je pokvarilo. S tem, da so tudi tvegali kazen lokalnega grofa, katerega last je bila pokrajina in živali v njem.

Za slajenje so uporabljali med, sladkorja ni bilo. Sladkali so se predvsem s sušenim sadjem, figami, slivami, jabolčnimi krhlji ... Agrumov in eksotičnega sadja niso poznali, razen elita ali kakšen bogataš v pristanih. Enako velja za čokolado, za katero večina prebivalstva ne ve, da sploh obstaja. 

Bogati sloji po pili dobra vina, odlična piva in vse od spodaj naštetega, medtem ko so se nižji sloji zadovoljili z medico, moštom, pivom ...

Poleg vode so bile le redke pijače brezalkoholne, mošt in sokovi iz zelenjave. Čaj je obstajal, preproste zeliščne in iz domačega jagodja so pili vsi, prefinjene, odišavljene pa predvsem višji sloji.

Hrenovke, čigumiji, sendviči, čips, bomboni pločevinke in sladke pijače niso obstajale, tako da se jim na LARPu skušamo izogniti.