Na usodno noč, ko volkovi v daljavi tulijo v polno luno, ki
kakor bled obraz visi na nebu, se skupina naključnih popotnikov sreča v taverni
…
Če obstaja en stavek, ki opiše pričakovanje povprečnega
obiskovalca svojega prvega LARPa, je to verjetno ta. Kot fizična manifestacija
RPGjev, MMOjev in drugih sorodnih iger, ima LARP to težavo, da ljudje od njega
pričakujejo določene zadeve, ki pa na dolgi rok žal ne delujejo. Zakaj?
Na prvi pogled se morda zdi, da je LARP zabaven in zanimiv
zaradi kostumov, orožja, ali scene, v kateri se dogaja. Te stvari sicer res
pripomorejo k temu, da se lažje vživimo v dogajanje (t.i. »suspension of disbelief«), a kar naredi
LARP v resnici zanimiv, so naše interakcije z drugimi udeleženci.
Morda bomo ob gozdu spoznali blaznega lovca, ki se že več
mesecev skriva pred vaščani, saj so le-ti prepričani, da je lovec volkodlak.
Ali pa se bomo sprli s trgovčevo ženo, od katere smo skušali izmakniti lepo
tkano sukno. A skušajte si predstavljati, da bi na svojem popotovanju po
neznanih deželah vsak teden naleteli na istega blaznega lovca, ali pa na isto
pozorno trgovčevo ženo. Prvič bi bilo zabavno naključje, drugič pa bi vse
skupaj delovalo že smešno, kar je najhitrejša pot do izgube pravega občutka, ki
ga skušamo gojiti na LARPu.
Srečevati moramo torej različne like, med njimi tudi take,
ki se v »naši« zgodbi pojavijo le enkrat – ime za tovrstne like, non-playing
character, smo pobrali iz drugih žanrov, zato ne ustreza ravno najbolje. Naš
NPC bo namreč seveda še zmeraj igral svojo vlogo, le da bo njegova usoda morda
vnaprej nekoliko bolj natančno definirana. Več o tem kasneje.
Tako pa pridemo do bistva tega članka, saj v LARPu nimamo
možnosti, da bi enostavno generirali elektronske NPCje, ki bi bolj kot ne le
polnili prostor, delali dogajanje bolj zanimivo in na trenutke vlekli celotno
zgodbo naprej. To nalogo moramo opravljati ljudje, pri čemer pa ne smemo
pozabiti, da si vsak zasluži priložnost, da je vsake toliko glavni junak skupne
zgodbe. Prav zato vas bomo pred vsakim LARPom naprošali, da premislite, ali bi
vam ustrezalo igrati vlogo »NPCja«. Če se bomo tako menjavali, bomo lahko
skupaj ustvarili še bolj zanimive, prepričljive in napete zgodbe, kot smo jih
doslej!
Morda pa se boste za vlogo NPCja lažje odločili, če se
vprašate drugo vprašanje: »Ali je logično, da se moj (glavni) lik pojavi na
točki zgodbe, ki jo bomo na prihajajočem LARPu igrali?« Tu je seveda potrebno
razložiti, kako bodo potekali LARPi v Belesiji.
Organizatorji smo si zamislili okvir, na osnovi katerega
bomo z vašo pomočjo gradili zgodbo Belesije. Nekateri LARPi bodo posamezni in
bodo prikazovali le trenutek iz celotnega dogajanja, drugi pa bodo del daljših,
obširnejših in bolj kompleksnih zgodbenih lokov, v katerih se bo lahko
temeljito spremenila usoda celotne dežele. LARP, ki se je odvijal v začetku
maja, je bil tako začetek loka, v katerem bomo skušali ugotoviti, kakšna bo
usoda grofije Mornije …
Še zadnja stvar pa naj bo tole: igranje NPCja nikakor ni
manj zabavno ali zanimivo, kot igranje PCja. Omejitve, ki jih NPC prejme od organizatorjev v obliki usode, navodil,
posebnosti lika itd. namreč služijo kot izvrsten povod za kvalitetno igro in
lažje vživljanje v vlogo. Pozivam vas torej, da naslednjič, ko bo objavljena
zgodba LARPa, premislite, ali bi preizkusili vlogo NPCja. Obljubim, da vam ne
bo žal! J
Ni komentarjev:
Objavite komentar