15. dan Malega travna, krčma
Dež je ravno začel močno padati, ko sem daleč ob cesti
zagledal kočo. Pohitel sem, da ne bi bil povsem premočen in vstopil skozi
vrata. Rekli so mi, da bo tukaj, vendar je sprva nisem zagledal. Po nekaj trenutkih
pa sem jo le videl sedeti v kotu in debatirati z drugimi za tisto mizo. Da bi
se prepričal, da je to res tista vilinska zdravilka, ki jo iščem, sem se usedel
za sosednjo mizo. Zdaj je bilo očitno, da je to ona – špičasta ušesa, povoji,
stekleničke z nekimi napoji ... Kdo drug bi lahko bila?
Še nekaj časa sem sedel za mizo in čakal, kajti z njo sem
moral govorit na samem. Da bi se lepo pomešal z množico sem hotel k nekomu
prisesti. Neka ženska je igrala na flavto, škrat v kotu je bil pijan, drugi pa
so vsi sedeli za isto mizo kot zdravilka. No, ostal mi je samo še škrat, ki je
sedel tik ob kuhinji krčmarja. Izkazalo se je, da je prav prijazen škrat, sicer
nezaupljiv kot vsi njegove sorte, vendar sva skupaj naročila nekaj hrane in
pijače ter rekla kakšno o te in oni stvari. Iz neznanega razloga ga je zanimalo
kaj iščem v teh krajih in nato sva se zmenila za eno "kupčijo". Ker
sem moral nujno govoriti z zdravilko jo je škrat poklical k mizi in ona je
kmalu prav zares prišla! Vsa njena miza je čudno pogledala, tako da sem se
obrnil vstran in se delal, da me je vse skupaj zelo presenetilo. No kakorkoli,
zadeva o kateri sva se hotela z vilinko pogovoriti je morala počakati še kar
nekaj časa, drugim ljudem v krčmi se je namreč trojica škrata, človeka in
vilinke zdela očitno nadvse zanimiva. Tako so nas kar naprej ogovarjali ali brez
povabila prisedli zraven.
Sledilo je kockanje za denar, vmes je bil celo kakšen napoj.
Takih stvari mi res ni v čast početi, zato sem seveda imel nesrečo ter izgubil
vse kar sem stavil. Ker se je na nebu ravno takrat zabliskalo, sem optimistično
stavil s škratom še enkrat in si priigral več kot sem imel na začetku!
Nek zgovoren trgovec je ves čas govoril o nekih sumljivih
poslih in kako je obogatel s prodajo. O sebi pa sicer ni hotel preveč povedati,
zato se mi je zdel malce sumljiv. Medtem ko je govoril, sem sicer sedel ob vilinki, ampak so bili
okoli še vsi drugi. Za omenjeno zadevo sva se zmenila zato nekoliko kasneje.
Nadvse zanimiv dogodek je bil, ko je prav zdravilka pokazala
nek stari ključ, ki naj bi odklepal skrinjo draguljev. Vsi smo hoteli vedeti
kje je ta skrinja in kako priti do nje. Po zdravilkinih besedah naj bi skrinja
bila nekje v krčmi ... problem je bil samo krčmar, ki je po domnevah vedel kje
natančno skrinja je. Stvari so se nato hitro začele odvijat: vilinska zdravilka je dala na mizo nekakšen
napoj resnice, krčmarja smo povabili k mizi, da nazdravimo, jaz in še nek poba
sva krčmarja zamotila in naslednji trenutek je napoj že bil v krčmarjevi čaši.
Neke višje sile niso hotele, da krčmar vsebino čaše spije takoj, a ko jo je,
smo po kratkem zaslišanju izvedeli kje skrinja je in jo šli iskat. Ker so
zgodbe o zakladih velikokrat izmišljotine, je bilo v naši skrinji samo nekaj
dragih kamnov. Sam sem vzel kar dva na skrivaj.
Ko smo se že vsi veselili našega uspeha je prišel krčmar ves
jezen, ker smo ga tako grdo prevarali in nas vse nagnal iz krčme. Tole zato
pišem na bližnjem seniku.. No tako, zdaj grem pa počasi spat, jutri me namreč
čakajo pomembna opravila!
Črnel
