Pohod v Zmajove dežele (in čega se probejte tam izognat)
U kup zbrala in na papir vrgla Chebulo Vaninja
Ko sem tega leta po zemli vandrala in dostkrat o zmajih
slišala sm se za te zadeve kr zainteresirala. Pa sm tak slišla, da se tele
vitezi od Srebrnga ščita paše eni drugi na pot u zmajove dežele spraulajo.
Tak mi ni tešk se mal skrit pa posluhnat pa se hiter človk
govoric nabere, da zve kok se bojo čez neke hoste spraul do nekega magičnga
prehoda, ko se sam ko se zmaji zbudijo ofne.
Tak da sm uzela par frišnih čebul si jih u mauho zatlačla
zram glavnih potovalnih potrebšn in še prau ceit skoz prehod skočla.
Ludje moji vi men nebote verjel kak se velik naroda zbere da
zmaje počastijo. Kmečke raje je res dost mal ko majo na poljih dela dost, je pa vsega druzga dost pršlo. Ko sm
tko mal se okol sprehodla sm vidla, da so pršl vitezi in njih oprode pa tud
pirati pa najemniki pa lovci pa kdo bi vedo kakih poklicov še vse je naroda blo.
Pa vilinskih špicuhlov je blo dost tud takih čist črnih, ko se jih pr nas ne
vid, tud polovnjakov je neki blo videt, pa škrati so svoje brade ispod gor
prvlekl. Pa so se tud druge vrste sprehajale med narodom pa me lahk kokla brcne
ko ne vem kake sorte so bli.
Pa tud orki so se prkolovratl in ne morš verjet da je teh
vragov blo različnih baru od črnih sivih rjavih celo zelenih ,pa neke mejše
majo sabo ko jim goblini rečejo, pa tud niso bli usi orki hudobn, so eni kr med
drugim narodom žvel. Tud je pa treba povedat, da tačrn so se bol za sebe držal
na enem hribu pa so si visok zid postaul pa dost našpičenih kolov zabil da neb
kdo bliz hodo in se je od tam skoz dretje čul pa cele noči je ogn goro. Ka pa se je not za ograjo
dogajal pa nism upala it pogledat.
Taktud nism upala it pogledat ka se kuha za vratim ko je blo
gor velik jeznih znakov pa kože od člveških ksihtov so ble na podboje nabite.
So rekl da tam žvijo uni ko Kaos častijo pa, da od tam nikol nč doberga ne more
pridet.
Si je pa ves narod pol postavo bivališča okol tega mesta
ko se kliče Aldradach, al neki tazga, pa so trgovci iz vseh zeml prodajal not
robo blo je vsega sploh raj ne bom naštevala...
Je pa blo tak da ko sm js ven z mesta pršla pa sm mal bolš
pogledla, da so si tud drug hit zgradil zide pa svoje zastave dvignal pa sm
prec pogruntala da tu neki ni tak ko sm js misla. Ko js sm skoz študirala da
bojo vsi pršl pozdravt zmaje pa pit pa se radostit pa sm vidla da so si u
resnici pršl moč kazat pa se usak za svojga zmaja toučit.
Pa se je ze mal tud tema delala pa morm prznat, da sm jo kr
hit nazaj ucvrla tm ko so tile belesijski ščitniki si kamp postaul u kampu ko
je meu zeleno zastavo pa pa gor je biu drevo narisan. Pa sm pomoj glih prav
pršla, ko se je tam na polju že ču nek kraval ko se mejhne skupine začele med
sabo toučt.
Pol sm js bla bol tam pr ojgnu ceu cajt ko dauč res nism
mogla hodit, ko bi me lahk zapazl pa u tej zmedi bi jih lahk še ki po piskru
dobla. Sm pa od pogovorov zvedla par zanimivih zadev, sploh ka sej naj neb
delal ,pa jih bom kuj zle tle vam na papir dala.
Princese sz brado ni nujn da so princese....(tud če je brada
fajn mehka pa princesa zlo lepo pleše)
Škrati u svoje Bum palce dajo neki ko se mu reče Tehnologija.
Nikol ne od trgoucou ko sabo netopirje nosjo kupvat sladkarij
pa gob.
Če ste ze tolk butast da ste to nardil pa gobe tud pojedl je
najbolš it takoj spat.....
Ne stavt na miši če pa bote staul na miši pa vedet morte da
grejo na sir.
Če ste na miših bakrence zgubl pojamrite u gostilni da vam da
vsaj mal popusta lastnik.
Če si bote u gostilni roke lamal morte tole vedet:
pru uprašite kok
se to dela ne pa nekomu 5 minut roke pr mir drzat pa pol uprašat ka nardit...
ne si z velikanim
rok lamat....
ne si z čudnim
mašinim rok lamat.....
pa tud zs škatom pa orkom si jih je bolš ne
lamat
Krvauga orka lahk za prjatla dobiš če mu daš za pit predn
pomisl da bi se za tabo zapodiu.
Če narodu stole delaš lahk od tega dober žviš, pa tud če jim
po bitki oklep poprauš al pa jim kako mošno prodaš....
Kaosu ne zaupat... sploh pa ne pstit, da u njih kamp te
odvlečejo...
Če u gostiln nasprotnka srečaš pa se skup fajn zapijeta se
zmen da ko se na bojišču vidta da bota vsak po svoj šla.
Ja tak sm js pol bol pr ojgnu se drzala pa tele zgodbe
poslušala pa svoj del delala dokler ni naenkra bil vik in krik in prau grozn je
donel in odmeval. Pa sm mal pogledla okol na hit pa sm vidla, da se je ves
narod na kup zbrau pa so mel govore, pa so se drl, pa sm na hit ven pošpegala
pa sm vidla, da so od drugih taborov vojske se tud ukup zbrale in da se vse to
na bojišču zbira pa tud bojne mašine so skup vlačl.
Tedi sm si rekla, draga moja tole pa ni hec vec. Pa sm kuj
začela pakirat predn bi mi kej po nesreč u
murko prletel.
Sej zdej mi je kr zau da sm tak hit šla ko ziher se je po tak
vlki bitki rajal pa pil do jutra. Pa sej koker sm čula pravt je vsak let.
Ni komentarjev:
Objavite komentar