Vetrni pristan

Vetrni pristan je bil nekaj sto let nazaj še skupina pristaniških naselij, ki so bila pod nadzorom Belega mesta. Nastala so ob širjenju čezmorske trgovine, ki je v staro kraljestvo prinašala eksotično blago in lep zaslužek s prodajo ostalega blaga.
Z začetkom Velike bitke se je povezava z notranjostjo kraljestva prekinila in trgovina je zastala, kajti povpraševanja po dragih materialih skoraj ni bilo več. Prebivalci obmorskih naselij so tako morali začeti skrbeti zase in se preživljati z ribolovom. Medtem ko so ostali deli kraljestva trpeli pod Veliko bitko, so do morskih obal prišle le občasne skupine barbarov, sicer pa le novice o vseh grozotah, ki so se dogajale.
Preprosto življenje obmorskih prebivalcev je potekalo skoraj nespremenjeno vse do slavne zadnje bitke v kateri je Belo mesto slavilo zmago. Takrat je po deželi nastopila velika lakota, obmorske vasi pa so imele ogromne zaloge hrane, ki so jih nabirali skozi leta. Pričakovali so seveda, da bo Velika vojna prišla tudi nad njih, a to se ni nikoli zares zgodilo. Vaški velikaši so se zato zbrali in začeli svoje zaloge, predvsem sušenih rib, odvažati v notranjost dežele, vse do Belega mesta in naprej. Kljub poceni prodaji, je bila potreba po hrani tako velika, da te ni bilo nikoli preveč in obmorska naselja so še kar naprej pošiljala vozove hrane. Kmalu se je začelo na obale seliti tudi prebivalstvo in iz naselij je nastalo mesto z imenom Vetrni pristan. Tega so še vedno vodili vaški velikaši, ki so sedaj postali bogati trgovci. V tem času so namreč ponovno uspeli oživeti čezmorsko trgovino, ki je počasi a vztrajno cvetela.

Zadnjih deset let je Vetrni pristan postalo drugo največje mesto v deželi in trgovina cveti kot še nikoli. Zaradi zaprtja Belega mesta se je trg v notranjosti osredotočil na ostala mesta pri škratih, polovnjakih in vilinih.Sam Vetrni pristan pa je kot vedno ostal odprt za vse tuje trgovce, pomorščake in druge popotnike.
Poleg pomorščakov, ki prihajajo v mesto iz tujih dežel, se naokoli sprehajajo tudi nekateri pirati. Sprva jih je mestni svet pustil na miru, a v zadnjih letih za red v mestu skrbi tudi povečana mestna straža.
Da bi se izognili širjenju mesta v notranjost, so začeli graditi hiše kar na pomolih, ki segajo vsaj lučaj stran od obale. 

Mestni svet sestavljajo najbogatejši trgovci (in trgovke, seveda) mesta, ki so hkrati tudi odgovorni za delovanje posameznih cehov. Tako je vsak izmed njih vodja enega ceha (npr. ladjedelski, ribiški, kovaški, pekarniški, šiviljski ...). Čeprav so odvisni en od drugega, med njimi vlada tekmovalnost in spletkarstvo. Sumljivi trgovski posli sredi noči zato niso nič nenavadnega.